Zgodovina podjetja - Intereuropa

Intereuropa je nastala kot družba z omejeno odgovornostjo leta 1947 v takratni "coni B" Svobodnega tržaškega ozemlja. Na začetku je imela vsega tri zaposlene, vendar je njihovo število kot tudi obseg različnih storitev, ki jih je opravljala, iz leta v leto naraščalo. Uspešno delo in trdna vizija sta botrovali stalni rasti poslovanja, s tem pa se je spreminjala tudi organizacijska struktura.

Najbolj pospešeno rast beležimo med letoma 1965 in 1990. V tem času smo odprli filiale v vseh večjih mestih nekdanje SFR Jugoslavije. Po razpadu skupne države leta 1991 so se filiale zunaj Slovenije organizirale kot družbe z omejeno odgovornostjo.

Leta 1995 se je družba privatizirala. Intereuropine delnice kotirajo na Ljubljanski borzi od leta 1998.

Konec devetdesetih se je začela Intereuropina ponovna širitev mreže na trge jugovzhodne Evrope z vnovičnim vključevanjem nekdanjih družb v koncern in s prevzemanjem novih družb. S prilagajanjem spremembam na trgu je Intereuropa prešla iz carinskega posrednika in izvajalca cestnega transporta v globalni logistični koncern s celovito ponudbo logističnih storitev, v celoti prilagojenih potrebam kupca.

Podrobnejši pregled razvoja koncerna Intereuropa je zajet v monografski publikaciji, ki je bila izdana ob 60-letnici družbe leta 2007.

Monografija (5.50 MB)

2022

Skupina Intereuropa je februarja postala članica prestižne poslovne mreže WCA Projects.
Nadzorni svet je na svoji seji 21. aprila na predlog Sveta delavcev družbe Intereuropa, d. d., imenoval Blanko Česnik Wolf za članico uprave – delavsko direktorico, ki je nastopila petletni mandat 1. maja 2022.
5. julija 2022 je Intereuropa, d. d., v družbi Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo zaključila odkup delnic manjšinskih delničarjev in tako pridobila 100-odstotno lastništvo v družbi Intereuropa RTC, d. d.
Intereuropina odvisna družba Interagent, d. o. o., je septembra postala nominirani agent za novo kontejnersko linijo ladjarja Tailwind Shipping Line, ki bo s štirimi ladjami redno povezoval Luko Koper s tremi pristanišči na Kitajskem (Tajcang/Šanghaj, Ningbo in Da Čang/Šenzen).
Skupina Intereuropa se je med 14. in 19. septembrom 2022 predstavila na mednarodnem sejmu MOS. Družba Intereuropa, d. d., je že dolga leta poslovni partner Celjskega sejma d. d., s katerim sodeluje kot uradni sejemski logist.
Skupina Intereuropa je septembra postala članica poslovne mreže PCN – Project Cargo Network.
Intereuropa je bila med 23. in 24. novembrom prisotna na mednarodnem dogodku s področja logistike TRANSLOG Connect Congress, ki je znan kot največje in najpomembnejše srečanje strokovnjakov s področja transporta, logistike in upravljanja oskrbovalnih verig v regiji Srednje in Vzhodne Evrope.
Intereuropina odvisna družba AD Intereuropa Beograd je novembra dolgoročno najela, odprla in predala v uporabo nove skladiščne kapacitete v Novih Banovcih blizu Beograda.

2021

Intereuropa, d. d., je 1. januarja 2021 na Pošto Slovenije prenesla del podpornih dejavnosti skladno s pogodbo o prenosu dejavnosti, ki je bila konec decembra 2020 sklenjena s Pošto Slovenije. S prenosom dejavnosti so se prezaposlili tudi zaposleni v teh podpornih dejavnostih.
20. januarja 2021 je Vlada Republike Slovenije družbi Intereuropa, d. d., podelila pomembno priznanje »Spominski znak za požrtvovalnost v boju proti COVID-19«.
Družba Intereuropa, d. d. je bila februarja 2021 angažirana za logistično pomoč pri koordinaciji dobave donacijskega zaščitnega materiala in opreme iz Združenih arabskih emiratov.
16. in 17. februarja 2021 je Intereuropa izvedla webinar na temo brexita, kjer so bili udeležencem predstavljeni izzivi brexita v praksi.
6. aprila 2021 je odvisna družba Intereuropa, d. o. o., Zagreb sklenila pogodbo za nakup zemljišča v Industrijski coni Kukuljanovo za namen postavitve novega logističnega centra.
Nadzorni svet družbe Intereuropa, d. d., je na seji dne 29. aprila 2021 za namestnika predsednika uprave družbe Intereuropa, d. d., imenoval dosedanjega namestnika predsednika uprave g. Marka Remsa, in sicer za štiriletno mandatno obdobje z začetkom mandata 5. julija 2021.
Nadzorni svet na svoji seji dne 18. junija 2021 imenoval g. Tomaža Kokota za predsednika nadzornega sveta.
Skupina Intereuropa se je skupaj s skupino Pošta Slovenije med 15. in 19. septembrom 2021 predstavila na mednarodnem sejmu MOS.
Nadzorni svet je na svoji seji 23. decembra 2021 potrdil sklenitev sporazuma s predsednikom uprave g. Markom Cegnarjem o prenehanju funkcije predsednika uprave in prenehanju pogodbe o zaposlitvi za predsednika uprav z dnem 31. december 2021.
Nadzorni svet je na svoji seji 29. decembra 2021 za novega predsednika uprave družbe Intereuropa, d. d., imenoval g. Damijana Vajsa, ki je štiriletni mandat nastopil 1. januarja 2022.

2020

16. januarja je družba Intereuropa, d. d., prejela odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev - ATVP v zadevi prevzemne ponudbe prevzemnika Pošta Slovenije, d. o. o., za delnice ciljne družbe Intereuropa, d. d., v kateri ugotavlja uspešen izid prevzemne ponudbe.
10. februarja je uprava družbe Intereuropa, d. d., podpisala novo kolektivno pogodbo z reprezentativnima sindikatoma ŠAK KS90 ter Sindikatom delavcev prometa in zvez.
Intereuropa, d. d. je v februarju 2020 podala namero za nakup preostalega deleža v družbi Intereuropa RTC, d. d. Sarajevo, s čimer bi postala 100 odstotna lastnica družbe.
Epidemija Covid-19 je pomembno vplivala na poslovanje celotnega gospodarstva v Evropi in s tem tudi na poslovanje skupine Intereuropa.
28. oktobra je nadzorni svet družbe Intereuropa, d. d. na svoji seji sprejel sklep o imenovanju dosedanjega predsednika uprave, Marka Cegnarja za predsednika uprave, in sicer za štiriletno mandatno obdobje z začetkom mandata 12. november 2020. Na seji se je nadzorni svet hkrati seznanil, da bo z dnem 12. 11. 2020 prenehal mandat dosedanjemu članu uprave, mag. Matiji Vojsku. Nadzorni svet je odločil, da se po 12. 11. 2020 oblikuje sestava uprave družbe Intereuropa, d. d. na način, da ima uprava samo dva člana, in sicer predsednika uprave, g. Marka Cegnarja in namestnika predsednika uprave, g. Marka Remsa.
23. decembra 2020 je nadzorni svet družbe Intereuropa, d. d., sprejel Strateški razvojni program skupine Intereuropa do leta 2025.

2019

Skupina Intereuropa šteje 1356 zaposlenih.
Intereuropa se je udeležila 11. mednarodne konference World Cargo Association (WCA Ltd.) v Singapurju, ki velja za največji in najuspešnejši mrežni dogodek članov WCA.
Intereuropa, d. d., je bila sponzor svetovnega pokala v smučarskih skokih Planica 2019.
Nadzorni svet družbe Intereuropa, d. d., je na svoji seji 17. aprila za predsednika uprave družbe Intereuropa, d. d., za dveletno mandatno obdobje imenoval dosedanjega predsednika uprave mag. Ernesta Gortana.
Intereuropa, d. d., je bila pokrovitelj Slovenskega logističnega kongresa v Portorožu.
Intereuropa, d. d., se je skupaj z drugimi slovenskimi podjetji s področja logistike in transporta predstavila na sejmu Transport & Logistic v Münchnu.
Intereuropina odvisna družba Intereuropa Skopje, DOO, je 6. junija 2019 odprla svojo podružnico na mejnem prehodu D. Bair med Severno Makedonijo in Bolgarijo.
V kitajskem mestu Ningbo se je Intereuropa predstavila na nacionalnem skupnem razstavnem prostoru na dogodku China – CEEC Expo 2019.
Na novo konstituirani svet delavcev družbe Intereuropa, d. d., je na svoji 1. seji 4. julija imenoval novo predsednico sveta delavcev Tjašo Benčina.
Intereuropa nastopila je nastopila kot uradni sejemski logist Celjskega sejma, d. d., na 52. Mednarodnem obrtnem sejmu.
Nadzorni svet družbe je na svoji seji 11. novembra razrešil predsednika uprave mag. Ernesta Gortana in za začasnega predsednika uprave imenoval dosedanjega člana uprave Marka Cegnarja, za novega člana uprave pa mag. Matijo Vojska, ki mu za čas imenovanja v upravo družbe članstvo v nadzornem svetu miruje.
Pošta Slovenije d.o.o. je 13.11.2019 zaključila nakup 72,13-odstotnega deleža družbe Intereuropa d.d. V skupini Intereuropa ostaja še naprej osnovno vodilo dosledno izvajanje strateškega načrta in uresničevanje zastavljenih strateških ciljev za doseganje poslovne rasti in načrtovanih rezultatov.
30. decembra so delničarji na 33. skupščini delničarjev so za nove člane nadzornega sveta za štiriletno mandatno obdobje z začetkom mandata 30. decembra 2019 izvolili mag. Borisa Novaka, mag. Andreja Rihterja, Vinka Filipiča in Milana Perovića.

2018

Koncern Intereuropa šteje 1327 zaposlenih.
Dne 12. januarja je poteklo dvajset let od prve kotacije Intereurope na organiziranem trgu Ljubljanske borze.
Intereuropa se je udeležila poslovnega dogodka Luke Koper v Kairu in se srečala z obstoječimi in potencialnimi strankami s področja logistike hitro pokvarljivega blaga.
Družba Intereuropa, d.d. je bila 5. aprila 2018 obveščena s strani SID banke, d.d., Ljubljana kot koordinatorja zbiranja ponudb za finančno svetovanje po medupniškem sporazumu, da so banke SID banka, d.d., Nova Ljubljanska banka, d.d., Gorenjska banka, d.d., SKB Banka, d.d., in Banka Intesa Sanpaolo, d.d., podpisale mandatno pogodbo za prodajo delnic Intereurope s svetovalcem PwC Svetovanje, d.o.o. Prodajni paket predstavlja 9.168.425 navadnih delnic in 10.657.965 prednostnih delnic (54,47 odstotka glasovalnih pravic oziroma 72,13 odstotka vseh delnic družbe Intereuropa, d.d.).
Intereuropa, d.d., je bila pokrovitelj Slovenskega logističnega kongresa v Portorožu.
Intereuropa je z avstrijskim partnerjem maja uspešno organizirala čarterski prevoz nujnih rezervnih delov za potrebe podjetja MAGNA v Avstriji.
Po uspešno opravljeni zunanji presoji sistema vodenja kakovosti je Intereuropa prejela nov certifikat sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015 za izvajanje logističnih storitev.
Družba PwC Svetovanje, d.o.o., je 4. junija objavila javni poziv za izkaz interesa za nakup 72,13-odstotnega deleža v družbi Intereuropa.
Intereuropa je nastopila kot uradni sejemski logist na 51. MOS-u v Celju.
Skupina Intereuropa je 12. oktobra prejela srebrno medaljo s strani ocenjevalca EcoVadis kot dobavitelja.
Septembra se je zaključil projekt Kompetenčni center, pri čemer so zaposleni pridobili kompetence s področja vodenja, prodaje, komunikacije in korporativne integritete.
Intereuropa je 19. oktobra obvestila javnost, da je s strani svetovalca delničarjev prodajalcev, družbe PwC Svetovanje, d.o.o., prejela obvestilo, da so se delničarji prodajalci odločili, da v postopek za oddajo zavezujoče ponudbe povabijo štiri zainteresirane vlagatelje.
Nadzorni svet družbe Intereuropa, d.d., se je na svoji seji 22. novembra seznanil s strateškim poslovnim načrtom skupine Intereuropa 2018–2022.

2017

Koncern Intereuropa šteje 1369 zaposlenih.
Družba Intereuropa FLG, d.o.o., Ljubljana se je 3. februarja preimenovala v Rail Cargo Logistics, d.o.o., Ljubljana in sprememba lastništva je bila vpisana v sodni register.
Intereuropa, d.d. je bila glavni pokrovitelj Slovenskega logističnega kongresa v Portorožu.
Intereuropa, d.d., je 10. aprila začela uporabljati najete skladiščne kapacitete v industrijski coni Šenčur v velikosti približno 1.500 m2 za potrebe novega logističnega projekta.
Članici uprave mag. Tatjani Vošinek Pucer sta 30. aprila 2017 na podlagi sporazuma predčasno prenehala mandat članice uprave in delovno razmerje v družbi.
Nadzorni svet družbe Intereuropa, d.d., je 12. aprila na mesto člana uprave, pristojnega za področje financ, imenoval Marka Remsa, za mandat štirih let.
V okviru programa zdravje pri delu je Intereuropa uspešno izvedla Dan zdravja, na katerem so bili izvedeni različni preventivni zdravstveni pregledi za zaposlene.
Skupina Intereuropa je proslavila svojo 70. obletnico delovanja.
V okviru dejavnosti za vzpostavitev in razvoj korporativne integritete je začela delovati aplikacija za prijavo sumov kršitev. Dostopna je na spletni strani, imenuje pa se Interžvižgač.
Intereuropa, d.d., je kot uradni sejemski logist Celjskega sejma, d.d., nastopila na jubilejnem 50. MOS-u.

2016

Koncern Intereuropa šteje 1374 zaposlenih.
Intereuropina odvisna družba v Zagrebu je okrepila svoj vozni park z nakupom petih novih težkih tovornih vozil znamke Volvo Trucks.
Nadzorni svet družbe Intereuropa d.d. je dne 19.2.2016 na mesto člana uprave za štiriletno mandatno obdobje imenoval Marka Cegnarja, ki bo zadolžen za področje prodaje.
Intereuropa je vzpostavila redno uvozno in izvozno zbirno linijo med Srbijo in Turčijo, kjer nastopa hub Beograd kot centralni hub za pošiljke iz/za Turčijo za celotno področje, na katerem je koncern prisoten.
Intereuropa vzpostavila sodelovanje z novim partnerjem na področju zbirnih prevozov v Veliki Britaniji, s katerim izvaja redne dvakrat tedenske odpreme v uvozu in izvozu.
V Mariboru se je zaključila izgradnja novih hladilniških kapacitet z možnostjo skladiščenja 2.500 paletnih mest.
Intereuropa je v Celju za potrebe stranke preuredila 595 m² skladiščnega prostora za namen skladiščenja in komisioniranja tovora s posebnim temperaturnim režimom.
Intereuropina odvisna družba v Beogradu je zaključila preureditev 1.500 m² skladiščnega prostora za skladiščenje nevarnih snovi in blaga s posebnim temperaturnim režimom.
Intereuropina odvisna družba v Črni gori, Zetatrans A.D., Podgorica, je s storitvami carinskega zastopanja in organizacijo prevozov pomagala v humanitarni akciji, ki jo je izvedla Vlada republike Črne gore v sodelovanju z drugimi podjetji za pomoč Makedoniji, ki je v poplavah utrpela veliko škodo.
Intereuropa d.d. je 10. novembra 2016 sklenila prodajno pogodbo za 24-odstotni delež naložbe v skupni podvig, družbe Intereuropa – FLG d.o.o. tako, da bo po zaključenem prodajnem postopku v družbi obdržala 26-odstotni delež.
28. decembra je družba Intereuropa d.d., skladno s sprejeto strategijo, odsvojila asfaltirano parkirišče znotraj pristanišča v Kopru.

2015

Koncern Intereuropa šteje 1417 zaposlenih.
Predstavniki Intereurope so v februarju 2015 obiskali največji evropski sejem svežega sadja in zelenjave Fruit Logistica 2015 v Berlinu, saj postaja logistika svežega sadja in zelenjave vse pomembnejša tudi v blagovnih tokovih preko koprskega pristanišča.
Intereuropa se je 10. marca 2015 v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Kairu udeležila poslovnega dogodka Luke Koper »The Port of Koper day in Cairo«.
Nadzorni svet družbe je 14. maja za namestnico predsednika uprave družbe Intereuropa d.d. soglasno imenoval dosedanjo namestnico predsednika uprave, Tatjano Vošinek Pucer, in sicer za petletno mandatno obdobje z začetkom mandata 25. maj 2015.
27. maja je Intereuropa sodelovala na luškem dnevu v Tokiu, kjer so slovenski logisti predstavili možnosti transporta blaga skozi Adriatic regijo.
Intereuropina filiala v Ljubljani je v sodelovanju z odvisno družbo AD Intereuropa – logističke usluge, Beograd v maju za Slovensko vojsko izvedla logistično podporo pri organizaciji vojaške vaje »Balkan response«, pri kateri je sodelovalo več držav iz regije.
Intereuropina odvisna družba Zetatrans AD v Črni gori je 12. junija praznovala 50 let uspešnega poslovanja.
Nadzorni svet družbe je bil na seji 1. julija s strani svetovalca konzorcija prodajalcev obveščen, da je v okviru prodajnega postopka prejel zavezujočo ponudbo s strani družbe Tuffieh Fund.
V družbi Intereuropa d.d. smo avgusta pridobili okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje kemikalij in fitofarmacevtskih sredstev SEVESO.
Intereuropa pridobila posel za skladiščenje farmacevtskih izdelkov za znano farmacevtsko družbo. Za izvedbo kompleksnega posla je preuredila del skladišča v Logatcu.
Intereuropa je bila izbrana kot logist za posel znanega proizvajalca avtomobilov Daimler-Benz, ki bo svoje avtomobile preko koprskega pristanišča pošiljal na Daljni vzhod.
Oktobra je bila v Intereuropi izvedena zunanja presoja po SQAS (Safety & Quality Assessment System).

2014

Koncern Intereuropa šteje 1425 zaposlenih.
Nova Ljubljanska banka d.d. je kot agent po medupniškim sporazumu 29. januarja 2014 obvestila Intereuropo, da so banke Gorenjska banka d.d., Raiffeisen banka d.d., SKB Banka d.d., Banka Koper d.d., SID banka d.d. in NLB d.d. podpisale s svetovalcem »Lazard & Co. GmbH and Raiffeisen Centrobank AG« mandatno pogodbo za prodajo delnic Intereurope. Skupni delež teh bank predstavlja 54,5 odstotkov glasovalnih pravic oz. 67,8 odstotkov vseh delnic družbe Intereuropa d.d.
29. januarja je Intereuropa s strani Nove Ljubljanske banke d.d. kot agenta po medupniškem sporazumu prejela obvestilo, da so banke Gorenjska banka d.d., Raiffeisen banka d.d., SKB Banka d.d., Banka Koper d.d., SID banka d.d. in NLB d.d. podpisale mandatno pogodbo za prodajo delnic Intereurope s svetovalcem Lazard & Co. GmbH and Raiffeisen Centrobank AG. To predstavlja skupaj 54,5% glasovalnih pravic oz. 67,8% vseh delnic družbe Intereuropa d.d.
Intereuropa je organizirala celovito logisticno podporo vkljucno z letalskim transportom do Rochestra, kjer bo potekalo mednarodno ocenjevanje vin. »Finger Lakes International Wine Competition« je najuglednejše mednarodno ocenjevanje vin na ameriški vzhodni obali, ki je obenem dobrodelnega namena, saj se delni izkupicek nameni otrokom obolelim za AIDS-om.
Močna gospodarska delegacija je 29. in 30. maja s predsednikom R Slovenije Borutom Pahorjem obiskala Srbijo. Intereuropa je v okviru 55. poslovne srbsko – slovenske konference opravila številne sestanke z različnimi tako srbskimi kot tudi slovenskimi podjetji.
V juniju je Intereuropa d.d. pristopila k največji mednarodni logistični mreži WCA - World Cargo Alliance. Mreža vključuje več kot 5.200 špediterskih in logističnih podjetij iz 190 držav. Z vstopom v WCA je koncern Intereuropa pridobil obširno mrežo partnerjev. Vanjo sta se vključili tudi naši odvisni družbi Intereuropa, log. usluge d.o.o., Zagreb in A.D. Intereuropa – log. usluge, Beograd.
20. junija se je odvijala 27. skupščina delničarjev družbe Intereuropa d.d. Delničarji so se seznanili z letnim poročilom koncerna Intereuropa za leto 2013 in mnenjem revizorja. Podelili so razrešnico nadzornemu svetu in upravi družbe za delo v letu 2013 ter sklepali o uporabi bilančnega dobička in imenovanju pooblaščene revizijske družbe za leto 2014.
Intereuropa je na 47. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju obiskovalcem predstavila paleto svojih logističnih storitev in s svojimi partnerji še utrdila poslovne vezi.
Intereuropa je 14. oktobra 2014 skupaj z drugimi podjetji podpisala Slovenske smernice korporativne integritete in tako vstopila v krog 28 ambasadorjev korporativne integritete. S sprejemom Slovenskih smernic korporativne integritete želimo prispevati k višjim etičnim normam in transparentnejšem poslovanju slovenskega gospodarstva.
V novembru je bil sprejet Strateški načrt skupine Intereuropa za obdobje 2015-2019, v katerem je Intereuropa opredelila vizijo, poslanstvo, vrednote, strateške dimenzije, usmeritve in cilje koncerna do leta 2019.
5. decembra so lastniki družbe objavili zacetek postopka prodaje 72,13% lastniškega deleža v družbi Intereuropa d.d..

2013

Koncern Intereuropa šteje 1.464 zaposlenih.
V februarju je bila Intereuropa izbrana kot nosilni partner za sofinanciranje projekta »Kompetenčni center za razvoj kadrov v logistiki«.
Intereuropo je 8. julija obiskala predsednica vlade Republike Slovenije, mag. Alenka Bratušek s svojo spremljevalno ekipo.
S 1. julijem se je po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo bistveno zmanjšalo povpraševanje po carinskih storitvah v Sloveniji in na Hrvaškem, hkrati pa so se odprle nove možnosti za hitrejši pretok blaga. Intereuropa je tako skrajšala čas potovanja pošiljk na zbirni liniji med Slovenijo in Hrvaško, kar daje tej storitvi novo kakovost.
11. septembra se je na konstitutivni seji sestal nadzorni svet družbe Intereuropa d.d.

2012

Koncern Intereuropa šteje 1.879 zaposlenih.
Januarja 2012 je bil v sodnem registru objavljen začetek prostovoljne likvidacije družbe Intereuropa Transport d.o.o. Koper.
Intereuropa d.d. je 15. 11. 2012 z družbo UCTAM LLC RU iz Rusije sklenila pogodbo o prodaji logističnega centra Čehov.

2011

Koncern šteje 2.114 zaposlenih.
Junija je bila podpisana pogodba o prodaji celotnega deleža v družbi Intereuropa S.A.S., Saint Priest.
Septembra je koncern Intereuropa zaprl odvisno družbo v Nemčiji Intereuropa Transport & Spedition GmbH, Troisdorf.
Decembra je uprava sprejela sklep o prenehanju družbe in začetku postopka likvidacije družbe Intereuropa Transport d.o.o.

2010

Koncern šteje 2.274 zaposlenih.
Marca se je nadzorni svet seznanil s »Strateškim poslovnim načrtom koncerna Intereuropa za obdobje 2010–2014«, ki ga je pripravila uprava družbe Intereuropa d.d.
Aprila je Intereuropa d.d. pridobila status pooblaščenega gospodarskega subjekta AEO (»Authorised Economic Operator«).
Junija je bila dosedanja hčerinska družba Intereuropa IT, informacijska tehnologija, d.o.o. pripojena k matični družbi Intereuropa d.d.

2009

Koncern šteje 2.496 zaposlenih.
Januarja 2009 je registrirana nova družba v Draču, Intereuropa Global Logistics Service Albania Shpk.
Junija 2009 je bila imenovana nova uprava: mag. Ernest Gortan (predsednik uprave).
Hčerinska družba ITAR d.o.o. Zagreb je pripojena matični družbi Intereuropa, logističke usluge d.o.o. Zagreb.
Družba TOV TEK ZTS je bila pripojena družbi TOV DDV iz Ukrajine.
v logističnem centru Čehov so se nadaljevala zaključna dela.
Septembra je bila odsvojena odvisna družba v Avstriji.
Konec leta je dokapitalizirana ruska družba Intereuropa-East d.o.o.

2008

Januarju 2008 je v Stuttgartu v Nemčiji odpre nova filiala.
Nadaljujejo se dela na področju investicije v logistični center Čehov.
Junija je odprto novozgrajeno specializirano skladišče v Celju.
Začne se izgradnja druge faze logističnega centra v Samoboru.
Junija je odprta nova poslovalnica v Makedoniji.
Prav tako junija začne delovati novoustanovljena družba v Avstriji.
V drugi polovici leta je bilo že občutiti trend umirjanja gospodarske rasti, intenzivni investicijski ciklus se je zaključeval.

2007

kolektiv šteje 2.348 zaposlenih.
Intereuropa predala 8,3% delež v Banki Koper.
Intereuropo je obiskal minister za promet RS s svojo delovno skupino.
Intereuropa na pomoč humanitarno-medicinski odpravi Zambija 2007.
Koncern Intereuropa odpira nov logistični center v Dobanovcih pri Beogradu.
Intereuropa odprla nov logistični center v Samoboru pri Zagrebu.
Intereuropa postala lastnica črnogorskega Zetatransa.

2006

Imenovanje uprave v družbi Intereuropa d.d.: mag. Andrej Lovšin (predsednik uprave), Zvezdan Markežič (namestnik predsednika uprave), Ondina Jonke (delavska direktorica -članica uprave).
Intereuropa slovesno predala v uporabo 17 novih tovornjakov.
Intereuropa organizirala prvi menedžerski pohod in tek .
Slavnostna otvoritev logističnega centra Logatec.
Intereuropa, skupaj z Luko Koper, Pošto Slovenije in Holdingom SŽ podpisala pismo o nameri o skupnem poslovnem sodelovanju.
Koncern Intereuropa v Prištini odprl podjetje Intereuropa Kosova L.L.C..
Organiziran je bil 1. menedžerski dan plavanja in veslanja.
Intereuropo obiskal veleposlanik republike Makedonije.
Intereuropa v Logatcu slovesno predala v uporabo 70 tovornjakov.
Intereuropa je Splošni bolnici Izola darovala sredstva za nakup sodobnega elektrokardiografa (EKG).
Najboljše letno poročilo 2005 v upravljanju družbe je Intereuropino!
Intereuropin pogodbeni principal UPS vzpostavil novo dnevno letalsko povezavo med Brnikom in Koelnom.

2005

Koncern šteje 2.179 zaposlenih.
Širitev ponudbe na področju zbirnega prometa z novimi indirektnimi linijami iz/za Litvo, Latvijo in Estonijo.
V pomorsko - agencijski dejavnosti je podružnica Intereuropine odvisne družbe na Hrvaškem, ki posluje na Reki, opravila prvo agenturo ladje, ki je obenem tudi največja kontejnerska ladja, ki je kdaj priplula v reško pristanišče.
V mesecu februarju je Filiala UPS razširila svoj spekter storitev s Storitvijo vračanja (Return Services) in Plačilom po povzetju (COD – Collect on Delivery).
Konec marca je zaključena gradnja sodobnega logističnega centra v Logatcu, ki obsega 8.100 m2. Dodatnih 1.100 m2 meri proizvodni del, poslovni objekt pa 1.070 m2.
Aprila: pričetek sodelovanja z novim partnerjem v Turčiji na področju zbirnih prevozov.
9. maja otvoritev novih skladiščnih zmogljivosti v Dugopolju pri Splitu. Gre za dodatnih 18.815 m2 kapacitet, s katerimi Intereuropa še dodatno utrjuje vodilni položaj na hrvaškem logističnem trgu.
Na področju zbirnih prevozov nov partner v Veliki Britaniji.
Na spletu se na naslovu www.interjug.co.yu predstavi odvisna družba A.D. Interjug-AS iz Beograda.
Junija: širitev ponudbe na področju zbirnega prometa z novo posredno linijo za Rusijo.
Junija so potekale tradicionalne 21. športno-družabne igre "Intereuropiada" v Ankaranu, kjer se je 20 ekip iz Intereuropinih družb, podružnic in filial, skupaj več kot 560 sodelavcev iz celotnega koncerna, pomerilo v različnih športnih disciplinah in preživelo aktiven in družaben vikend.
17. junija – spešna recertifikacijska presoja sistema kakovosti po standardu ISO 9001:2000 s strani družbe BVQI v družbi Interagent d.o.o..
Novo pretočno skladišče v Ljubljani, ki s svojimi skoraj 3.500 m2 omogoča hitrejši, predvsem pa bolj kakovosten pretok blaga znotraj sistema, je pričelo obratovati v sredini julija 2005.
Julija: vzpostavitev sodelovanja na področju zbirnih prevozov z grškim partnerjem.
Avgusta: z nakupom 20 najsodobnejših tovornjakov smo obnovili vozni park. Nakup pomeni veliko pridobitev predvsem za področje kombiniranega transporta, saj so med njimi tudi vozila s specialno opremo za prevoz zabojnikov.
Član nadzornega sveta Ernest Gortan je 26. septembra podal izjavo o odstopu s funkcije člana nadzornega sveta družbe Intereuropa d.d..
S 1. oktobrom je začela s poslovanjem novoustanovljena družba Intereuropa-FLG d.o.o., ki je nastala iz takratne Filiale železniški promet.
V oktobru je bila delnica družbe Intereuropa d.d. (IEKG) vključena v prvo kotacijo vrednostnih papirjev Ljubljanske borze d.d. V prvo kotacijo so vključeni vrednostni papirji družb, ki izstopajo po svoji likvidnosti, velikosti in transparentnosti poslovanja.
3. oktobra je Intereuropina avstrijska družba Schneider & Peklar, GmbH, odprla svojo prvo poslovalnico v Gradcu.
2. novembra je bil za družbo Speka, spol. s r.o., Praga, uveden stečajni postopek. Kontinuiteto poslov je vodstvo koncerna zagotovilo z novim poslovnim partnerjem.
Zaposleni v Intereuropini ukrajinski družbi ZTS iz Užgoroda so se v začetku novembra preselili v novo poslovno stavbo in ob tej priložnosti pripravili otvoritveno slovesnost za ključne javnosti.
24. novembra je potekala ustanovna seja novega nadzornega sveta, na kateri je bil za predsednika imenovan Boštjan Rigler, za namestnika pa Anton Može.
Nove spletne strani so objavili zaposleni v BiH, kjer ima koncern svojo podružnico Intereuropa RTC d.d. Sarajevo. Predstavitev se nahaja na naslovu www.intereuropa.ba. Zaposleni v BiH pa od novembra dalje uporabljajo tudi na novo zasnovane intranetne strani.
V začetku decembra je družba Intereuropa d.d. zaključila posel prodaje delnic družbe Simobil.
11. decembra je potekel mandat upravi Intereurope d.d..
Na 2. redni seji nadzornega sveta so 8. decembra sprejeli Poslovnik o delu nadzornega sveta, se odločili o imenovanju nove uprave prek javnega razpisa in do imenovanja novega vodstva imenovali dosedanjega predsednika uprave Jožeta Kranjca za začasnega predsednika uprave.

2004

V januarju nakup nemške družbe Intereuropa Transport & Spedition GmbH, Troisdorf in prevzem avstrijske družbe Schneider & Peklar GmbH, s sedežem na Dunaju.
Odprtje novih poslovnih in skladiščnih površin v Zadru.
Vzpostavitev sistema "HACCP" v kondicioniranih skladiščih v Dravogradu in Ljubljani ter v hladilnici v Mariboru.
Otvoritev novih poslovnih prostorov filiale UPS na letališču Brnik.
Zaposleni so se udeležili jubilejnega 20. družabno - športnega srečanja "Intereuropiada" v Trogirju na Hrvaškem.
Pričetek sodelovanja s podjetjem Wim Bosman na področju zbirnega prometa. V septembru je bila vzpostavljena zbirna linija 's-Heerenberg - Ljubljana (in obratno) z dvema odpremama tedensko v vsaki smeri.
V Mariboru je bila zaključena izgradnja četrte faze hladilnice, s katero smo zaokrožili obstoječe hladilniške zmogljivosti in pridobili dodatnih 750 paletnih mest.
Na Hrvaškem je k že obstoječim 40.700 m2 skladiščnim površinam bilo dodanih še 6.000 m2 novih. Odprli smo novo skladišče za skladiščenje nevarnih snovi, novo hladilnico ter skladišče v Zagrebu.
Na 7. letni konferenci so se zbrali vodstveni in vodilni delavci iz vseh držav koncerna Intereuropa.
V koncernu je ob koncu leta 2.451 zaposlenih.

2003

Število zaposlenih je ob koncu leta 2.496.
Razširitev skladiščnih površin v Beogradu.
Ljubljanska borza in Gospodarski vestnik sta Intereuropi podelila nagrado "Portal" za najboljše odnose z vlagatelji v letu 2002.
Zaposleni so se udeležili 19. družabno - športnega srečanja "Intereuropiada" v Novem Vinodolskem na Hrvaškem.
Podelitev certifikata ISO 9001:2000 za izvajanje logističnih storitev v matični družbi Intereuropa d.d. in v odvisnih družbah: Intereuropa, logističke usluge, d.o.o., Zagreb in Intereuropa Transport d.o.o., Koper.
Prevzeli smo francosko družbo KP TRANS d.d., Saint Pierre de Chandieu.
Filiala UPS je v centru Sarajeva odprla nov "Express shop".
Na 6. letni konferenci so se zbrali vodstveni in vodilni delavci iz vseh držav koncerna Intereuropa.
Ukinitev Filiale Nova Gorica in ustanovitev le-te kot poslovalnice Filiale Sežana.
Izvršena likvidacija družbe Interagent, Međunarodna pomorska agencija d.o.o., Nikole Tesla 9, Rijeka.
Pripojitev STTC d.d. Maribor k družbi Intereuropa d.d. v okviru Filiale Maribor.
Prevzem in dokapitalizacija družbe TEK "Zahidtransservis", Užgorod v Ukrajini.

2002

V koncernu je 2.519 zaposlenih.
Intereuropa, Mednarodna špedicija, transport in pomorska agencija, delniška družba se preimenuje v Intereuropa, Globalni logistični servis, delniška družba.
Ukinitev Sektorja za informatiko in ustanovitev povezane družbe Intereuropa IT d.o.o. Koper.
Razširitev področja certificiranja po ISO 9002 na povezano družbo Intereuropa Zagreb d.o.o..
Prevzamemo družbo STTC d.d. iz Maribora.
Slovenski transportno - logistični grozd, katerega članica je Intereuropa, se preoblikuje v gospodarsko interesno združenje Transportno - logistični grozd.
Sprejmemo Razvojni načrt do leta 2006.
Družbe na Hrvaškem se združijo v odvisno družbo Intereuropa, logističke usluge, d.o.o., Zagreb. Na Hrvaškem deluje se odvisna družba Intereuropa Sajam, d.o.o., Zagreb.
Razširimo logistične kapacitete v Sarajevu ter Skopju.
Ukinitev Filiale Transport in ustanovitev povezane družbe Intereuropa Transport d.o.o. Koper.
Prevzem podjetja SPEKA spol. s r.o. iz Prage.
V Zagrebu odpremo prvi "Express shop".
Obetavni kadri izpopolnjujejo svoje znanje v prvi akademiji koncerna Intereuropa.

2001

Število zaposlenih je 2.304.
Vpeljali smo novo kamionsko zbirno linijo za Romunijo, Turčijo in za Beograd.
Koncern prejme priznanje "Rating 2000" za najvišjo bonitetno oceno A1, ki jo lahko prejme ocenjevana družba za poslovno odličnost in varno poslovanje.
Ustanovitev Filiale UPS na Brniku.
Priključitev podjetja A.D. Interjug - AS, Beograd in pripojitev Intereurope RTC d.d. Sarajevo h koncernu.
Širimo skladiščne kapacitete v Varaždinu in na Jankomiru v Zagrebu.
Sprejet je Razvojni načrt koncerna do leta 2005.
Zaposleni se zberejo na 17. družabno - športnem srečanju v Ankaranu.
Vključitev STC d.d. Celje v intereuropino Filialo Celje.
Vključitev Intereurope skupaj z različnimi slovenskimi podjetji v Slovenski transportno - logistični grozd.
Ob koncu leta smo podpisali pogodbo o povezovanju v poslovni sistem koncerna z družbo D.P. Interpan, Novi Sad.

2000

Intereuropa ima 2.168 zaposlenih.
Razvili smo novo storitev na področju paketne distribucije "Intereuropa Express" in organizirali direktni kompletni vlak iz Evropske unije in Slovenije v jugovzhodno Evropo ter Bližnji vzhod.
Vpeljali smo novi zbirni liniji za Poljsko in južno Nemčijo.
Prevzeli smo podjetje STC Celje d.d. in s tem razširili mrežo povezanih podjetij.
Preoblikovanje predstavništva v Moskvi v podjetje z imenom Intereuropa - East d.o.o.

1999

Tega leta štejemo 2.052 zaposlenih.
Intereuropa d.d. pridobi certifikat za vzpostavljen sistem kakovosti po ISO 9002 za izvajanje storitev špedicije, transporta blaga in logistike.
Nakup družbe Intereuropa Zagreb d.o.o. in prevzem družbe Intereuropa RTC Varaždin d.d..
Organizacija interne šole "Poslovna logistika".
Širitev logističnega centra v Ljubljani in nakup skladiščnega terminala.
Posodobili smo vozni park z nakupom 27 ekoloških kamionov. Skupaj imamo 174 vozil opremljenih po ekoloških normativih.

1998

Število zaposlenih znaša 1.650.
Leta 1998 so delnice Intereurope uvrščene v borzno kotacijo "A" na Ljubljanski borzi.
Družba pridobi certifikat kakovosti po ISO 9002 za storitve v cestnem transportu blaga.
Pripravi in sprejme se Razvojni načrt koncerna Intereuropa za obdobje do leta 2002.
Do novembra smo nabavili 40 novih ekoloških kamionov.
V decembru začetek uvajanja satelitskega nadzora voznega parka GPS-Global Positioning System.

1997

Leto 1997 je bilo za delniško družbo Intereuropa jubilejno leto, v katerem smo obeležili 50 let obstoja in uspešnega poslovnega razvoja družbe, zaključili postopek lastninskega preoblikovanja družbe in postopek za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9002 za storitve v cestnem prometu blaga.
V tekočem poslovnem letu smo dosegli rast v obsegu poslovanja er zadržali tržni delež in vodilno vlogo v mednarodni špediciji, transportu in pomorski agenciji v Sloveniji.
V letu 1996 ima Intereuropa naslednje kapacitete:

1.604 zaposlenih,
42 poslovnih enot v Sloveniji,
predstavništvo v Moskvi in Prag.

1996

V letu 1996 ima Intereuropa naslednje kapacitete: 1.628 zaposlenih,

5.482 delničarjev,
42 poslovnih enot v Sloveniji,
12 rentabilnostnih centrov,
lastna in mešana podjetja v tujini,
predstavništvi v Moskvi in Pragi,
15.000 poslovnih partnerjev po vsem svetu,
400.000 m2 zemljišč,
38.000 m2 lastnih skladiščnih površin,
34.000 m2 pisarniških prostorov,
računalniško omrežje s preko 1.100 terminali,
190 tovornjakov,
56 kombijev in drugih prevoznih sredstev

Leta 1996 smo organizirali transport 6,9 mio ton blaga na vse celine sveta in z lastnimi tovornjaki smo prepeljali 212 tisoč ton blaga.
Družba je vložila v nepremičnine, skladiščno, pretovorno, prevozno in računalniško opremo ter njeno investicijsko vzdrževanje kar 1.365 mio SIT in pridobila pomembne zmogljivosti v Mariboru ter posodobila opremo v drugih poslovnih enotah.
Sprejeli smo srednjeročni razvojni načrt in opredelili poslovno vizijo ter poslanstvo kot: "Optimalno pokrivanje potreb po logističnih storitvah (hitrost, varnost, cena) v popolno zadovoljstvo kupcev."

1995

Ob koncu leta ima družba 1.626 zaposlenih
Intereuropa je v tem letu vložila v razvoj skladiščno – pretovorne in prevozne dejavnosti ter v računalniško opremo 1,3 mrd SIT in pridobila pomembne nove zmogljivosti v Ljubljani in Novem mestu ter posodobila opremo v ostalih poslovnih enotah.
V letu 1995 se zaključi lastninsko preoblikovanje, Intereuropa postane delniška družba v večinski lasti zaposlenih.
Ob zaključku privatizacije je podjetje štelo 5.506 delničarjev.
Delničarji so na svoji 1. skupščini izvolili 8-članski nadzorni svet, nadzorni svet pa je imenoval 5-člansko upravo delniške družbe.
Vodstvo podjetja, kot predsednik uprave družbe, prevzame v letu 1995 g. Jože Kranjc.
Uprava je delniško družbo organizirala v 12 rentabilnostnih centrov – filial, od tega 9 špedicijskih, ter v filialo Interagent, v filialo Transport in v filialo Servis vozil, prejšnje skupne službe pa v sektorje po funkcionalnih področjih, ki jih vodijo člani uprave.
Družba ima večinske kapitalske deleže v Interavto d.o.o, Koper v Interzav d.o.o., Koper, Intereuropa Rijeka d.o.o., Intereuropa Split d.o.o., Intereuropa Skopje d.o.o. in Intereuropa Sajam Zagreb d.o.o..

1994

Ob koncu leta ima družba 1.651 zaposlenih.

1993

Leta 1993 je bilo v družbi 1.694 zaposlenih.
Filiala Ljubljana dobi nove prostore na letališki cesti v Ljubljani.

1988 - 1992

Leta 1988 je bilo 2.642 zaposlenih, ki se je kasneje zaradi osamosvojitve Slovenije v letu 1991 precej zmanjšalo. Tako je bilo leta 1992 v Intereuropi 1.738 zaposlenih.
Leta 1990 formiramo enovito podjetje.
Leta 1991 se Slovenija osamosvoji, poslovalnice v nekdanjih jugoslovanskih republikah postanejo družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih ima Intereuropa večinski delež.
Leta 1992 - preoblikovanje delovne organizacije Intereuropa v delniško družbo v družbeni lasti. Začnejo se priprave na lastninjenje.

1987

Ob koncu leta je bilo 2.651 zaposlenih.
Marca odpremo prenovljene pisarniške prostore poslovalnice Škofije.
Kupimo 10 tovornjakov Iveco Turbo-starr in 20 prikolic.
Odpremo novo poslovno mesto na Malem Lošinju, ki organizacijsko sodi k filiali Reka.Ž
Za delavce izpostave Pula so zgrajeni novi poslovni prostori.
V Kopru poteka selitev v nove poslovne prostore.
Pričnemo z intenzivno prenovo računalniškega centra, kjer se montirajo novi računalniki (prvi PC-ji) ter ostala oprema.
1. oktobra Italija uvede nov zakon o cestnih pristojbinah, ki najbolj prizadene TOZD Transport.
20. novembra praznujemo 40. obletnico ustanovitve delovne organizacije.

1986

Ob koncu leta je bilo 2.583 zaposlenih.
Kupimo 46 tovornjakov in 26 prikolic za potrebe TOZD-a Transport.
Ustanovimo nove poslovne enote v Varaždinu in Bihaču.
Delavci izpostave v Idriji se preselijo v nove poslovne prostore ter pričnemo graditi nov poslovni objekt za potrebe filiale v Novem Sadu.

1985

Konec leta 1985 je bilo 2.505 zaposlenih.
Januarja kupimo prvi dve kompoziciji specialnih vagonov tipa Tadds-z za prevoz žitaric in ostalih razsutih tovorov.
V istem mesecu odpremo poslovalnico v Kutini.
V začetku leta dokončamo plato pred stavbo Interagenta, ki je namenjen za deponijo kontejnerjev.
Odpremo novo izpostavo v Idriji.
Kupimo 5 počitniških enot v Maredi. Kupimo 71 tovornjakov Mercedes Benz, 10 tovornjakov MAN ter 1 tovornjak Iveco Turbo - starr.
Konec decembra gradbinci Stavbenika pričnejo zidati temelje bodočega prizidka poslovne stavbe Intereuropa v Kopru, v katerem bodo delovni prostori za delavce filiale Koper in delovne skupnosti skupnih služb.

1984

Število zaposlenih je 2.427.
1.7.1984 se na novo organizira TOZD Špedicija (iz dotedanjih temeljnih organizacij Kontinentalna špedicija, Pomorska in sejemska špedicija in Zagreb), ki se združijo v en TOZD.
Po dolgih letih pričnemo ponovno vlagati v počitniško dejavnost - v Miholaščici na Cresu kupimo 13 počitniških enot.
V Titovem Velenju pričnemo graditi II.fazo carinskega skladišča, na Jesenicah pa z gradnjo III.faze carinskega skladišča na Plavškem travniku.
Kupimo 10 tovornjakov Mercedes Benz in 20 priklopnih vozil.
V Jajcu (BIH) evidentiramo novo poslovno mesto.
Konec leta v Kopru ustanovimo Klub upokojencev koprskega dela upokojencev.
Pričnemo s pripravami na dolgoročni in srednjeročni razvojni program Intereurope do leta 1990 oz. do leta 1995.
Konec decembra gradbinci Stavbenika pričnejo zidati temelje bodočega prizidka poslovne stavbe Intereurope v Kopru, v katerem bodo delovni prostori za delavce filiale Koper in delovne skupnosti skupnih služb; vrednost investicije je ocenjena na 200 milijonov dinarjev. Konec gradnje in vselitev v letu 1987.
Ustanovimo nove poslovne enote v Varaždinu in Bihaću, gradimo nov poslovni objekt za potrebe filiale v Novem Sadu.
Pričnemo z intenzivno prenovo računalniškega centra, novi računalniki ter ostala oprema - nakup prvih PC računalnikov.

1983

Število zaposlenih konec leta je 2.325.
V marcu odpremo novo izpostavo v Tolminu, ki organizacijsko sodi k filiali Nova Gorica.
Avgusta odpremo nov objekt na mejnem prehodu Ljubelj, kjer dobijo nove poslovne prostore delavci poslovalnice.
Podremo del starih servisnih delavnic in zgradimo nove na isti lokaciji v Kopru.
V TOZD-u Transport se odločimo za nakup 40 novih vozil.
Odpremo sodobno popravljalnico kontejnerjev in ferry parkirišče s pripadajočimi poslovnimi prostori za TOZD Interagent.
Pričnemo uporabljati terminale, povezane z glavnim računalnikom; začnemo z arhiviranjem dokumentov na mikorfilm.
Delavci filiale Split se preselijo v nove poslovne prostore.
Težave s ferry linijo Koper - Tartous, s katero je le v letih 1981-82 TOZD Interagent ustvaril del dohodka, se nadaljujejo.

1982

Leta 1982 šteje kolektiv Intereurope 2.260 zaposlenih.
Pričnemo z asfaltiranjem bodočega ferry terminala ob vzhodni vpadnici med Luko Koper in carinskim skladiščem v Kopru.
Poslovalnica Mostar se 11.februarja osamosvoji (doslej je organizacijsko sodil pod Sarajevo) in postane filiala.
Kupimo 15 novih tovornjakov MAN in 20 vlačilcev TAM-90 za potrebe TOZD-a Transport.
Pričnemo graditi popravljalnico kontejnerjev in ferry terminal.
V tem letu smo priča izraziti recesiji v pomorskem gospodarstvu, kar se kaže med drugim tdui pri poslovnih dosežkih TOZD-a Interagent.

1981

Kolektiv šteje 2.241 zaposlenih.
S 1. januarjem postane Interagent naša nova delovna organizacija.
15. maja otvoritev novih servisnih delavnic temeljne organizacije Transport v Kopru. Hkrati praznujemo še 25–letnico delovanja delavskega sveta in 30–letnico samoupravljanja v Intereuropi.
Po enoletni prekinitvi imamo v maju 5. športne igra delovne organizacije.
3. julija je bil odprt nov mejni prehod na Fernetičih, na katerem smo zgradili nove poslovne prostore in prenesli delovanje filiale Sežana na nov prehod.
Načrtovani skladiščni prostor na Jesenicah je dograjen.
Ustanovimo izpostavi v Puli in Dubrovniku (TOZD Pomorska in sejemska špedicija).
Septebmra prispe novi računalnik HONEY WELL Nivo 6.
Kupimo 20 novih vozil MB 1213 Mercedes Benz z nosilnostjo 12,5 ton ter več prikolic v AI izvedbi tipa "Gorica" z nosilnostjo 13 ton.
Kljub težavam v TOZD Transport povečamo ton – kilometre za 9%, pri TOZD Interagent pa bistveno povečamo obseg poslovanja predvsem na račun ferry prometa.

1980

Kolektiv šteje 2.159 zaposlenih.

Pristopimo k samoupravnemu sporazumu o združitvi dela sredstev za Suhozemni terminal v Sežani.

Februarja odpremo nov poslovni objekt na Ljubelju.

Sprejmemo Zakon o usmerjenem izobraževanju.

Aprila volitve delegatov samoupravnih organov delovne organizacije.

15. maja prejme delovna organizacija Intereuropa občinsko nagrado "15. maj".

Carinsko skladišče na Jesenicah postane pretesno, zato odobrimo razširitev še za 1.200 m2.

Oktobra pričnemo pogovore o nameravani združitvi z delovno organizacijo Interagent.

Sprejet je srednjeročni plan 1981 – 1985, ki daje prednost le tako imenovanim "produktivnim" investicijam.

1979

Kolektiv šteje 2.162 zaposlenih.
Januarja prva seja finančnega odbora, ki je bil konstituiran v decembru 1978.
V Sežani je bil odprt suhozemni terminal.
Transport v delovni organizaciji Iplas – Koper se pripoji k našemu TOZD-u Transport.
Marca poskušamo na Zatrniku s prvimi zimskimi igrami Intereurope.
Ob občinskem prazniku občine Koper prejme glavni direktor g. Miran Turk nagrado "15. maj".
70 – letnica delovanja Zagrebškega velesejma.
Pričela pripravljalna dela za izgradnjo servisne delavnice v Kopru.
Nakup avtodvigala z nosilnostjo 16 ton.
Odprt nov kontejnerski terminal v koprski luki.
Ponekod uvedemo premakljiv delovni čas.
29. oktobra ustanovimo izpostavo v Somborju.

1978

Kolektiv šteje 2.114 zaposlenih.
Odpremo izpostavo v Nišu.
Pričeli smo z nadgradnjo poslovne stavbe filiale Celje.
Načrtujemo gradnjo novih servisnih delavnic v Kopru.
Prične se gradnja mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi.
Odprt je nov ranžirni kolodvor v Zagrebu, kjer dobijo svoj poslovni prostor tudi delavci zunanje službe TOZD Zagreb.

1977

Kolektiv šteje 2.079 zaposlenih.
Tega leta je 30 – obletnica obstoja delovne organizacije Intereuropa.
2. novembra prejme delovna organizacija Red dela z zlatim vencem (št. Ukaza 131 z dne 2.11.1977).
30. decembra je sprejeta nova samoupravna organiziranost temeljnih organizacij in sicer:

TOZD Kontinentalna špedicija,
TOZD Pomorska in sejemska špedicija,
TOZD Zagreb,
TOZD Transport in
Delovna skupnost skupnih služb.

1976

Kolektiv šteje 1.974 zaposlenih.

Ukinemo izpostavo v Holmecu.

Aprila pristopimo k novem organiziranju temeljnih organizacij znotraj delovne organizacije.

Organiziramo tudi prvo športno srečanje delavcev Intereurope, to je prvo Intereuropiado v Ankaranu.

Sodelujemo kot špediterji in transporterji pri gradnji NE Krško.

Decembra odpremo nov objekt servisnih delavnic v Mariboru.

V decembru tudi otvorimo obratno ambulanto Intereurope v Kopru.

1975

Kolektiv šteje 1.949 zaposlenih.
Priprave na nove temeljne organizacije.
Delavci filiale Split se preselijo v nove poslovne prostore.
TOZD Transport se prične intenzivneje vključevati v prevoze za Azijo in Bližnji Vzhod.
Preidemo na obdelavo vseh finančnih podatkov s pomočjo računalnika.
Oktobra izide prva številka internega časopisa "Glas" Intereurope.

1974

Imamo 1.858 zaposlenih.
Januarja pričnemo obdelovati področje osebnih dohodkov s pomočjo računalnika.
Vodstvo delovne organizacije prevzame g. Miran Turk (ki je podjetje uspešno vodil do leta 1995); dosedanji direktor g. Danilo Berdon pa prevzame mesto svetovalca glavnega direktorja.
Dobimo novo ustavo; marčne volitve prinesejo nov način samoupravnega odločanja v državi – ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti.
Carinsko skladišče na Jesenicah prične poslovati.

1973

Imamo že 1.662 zaposlenih.
Samoupravno se organiziramo v TOZD Transport in TOZD Špedicija ter delovno skupnost skupnih služb. Z zakonom o Združenem delu smo prešli v novo obdobje razvoja samoupravnih odnosov.
Uvedemo elektronsko obdelavo podatkov (EOP) na področju saldakontov kupcev in dobaviteljev ker na področju osnovnih sredstev.
Poveča se obseg poslovanja na širšem območju filiale Sarajevo, zato 20. julija ustanovimo poslovalnico v Banja Luki.
Pričnemo z gradnjo carinskega skladišča na Jesenicah.
Odkupimo 2.800 m2 zemljišča za gradnjo novih servisnih delavnic v Mariboru.
V servisnih delavnicah v Kopru uredimo razdelilnico toplih obrokov.
Pristopimo k nakupu poslovnih prostorov za filialo Kranj.
Sklenemo graditi novo poslovno stavbo za delavce filiale Ljubljana.
TOZD Transport obnovi vozni park in dopolni opremo servisne delavnice.
Izpostava Bar se organizacijsko loči iz filiale Rijeka in se pripoji k filiali Titograd.
Ustanovimo kontejnersko službo v Kopru.
Izpostava Brnik dobi nove poslovne prostore.

1972

Imamo 1.513 zaposlenih.
Januarja pričnemo z redno obdelavo podatkov na IBM-360 v Tomosu in nabavimo MDS stroje, hkrati se vključimo v PZ MC, Ljubljana.
14. januarja ustanovimo sejemsko poslovalnico v Leskovcu.
25. aprila ustanovimo filialo v Splitu.
Najamemo poslovne prostore za sejemsko poslovalnico v Skopju.
Zgradimo carinsko skladišče v Kopru.
Adaptiramo poslovne prostore v Sarajevu.
Kupimo nove poslovne prostore za delavce filiale Subotica in izpostavo Kardeljevo.
Prodamo stare poslovne prostore v Zagrebu (Podolje 24) in stare poslovne prostore v Subotici.
10. avgusta ustanovimo poslovalnico Titovo Velenje.
Novembra sprejmemo sklep o nakupu 60 novih tovornjakov za TOZD Transport.

1971

Kolektiv šteje 1.435 zaposlenih.
Pride do spremembe samoupravnih odnosov z ustreznimi dopolnili, kjer smo opredelili temeljno organizacijo združenega dela kot temeljno obliko združenega dela.
Nadaljujemo obdelavo na majhnem računalniku ICL 1901 pri Inženirskem biroju v Zagrebu, kjer smo ob koncu leta prekinili pogodbo.
Sprejmemo prvi stabilizacijski program delovne organizacije.
V Baru uredimo poslovne prostore.
Na Jesenicah pričnemo z gradnjo skladišča.
Tudi v Novi Gorici načrtujemo podobno gradnjo.
Za delavce izpostave Karlovac kupimo nove poslovne prostore.

1970

Imamo že 1.356 zaposlenih.
Pokaže se nujnost, da ustanovimo nove izpostave v Novem mestu, Karlovcu, v Umagu, v Holmecu in Dravogradu.
Delavci filiale Novi Sad se selijo v nove poslovne prostore.
1. aprila ustanovimo izpostavo v Kikindi, ki organizacijsko spada k filiali Novi Sad.
28. julija dobi Sarajevo status filiale.
Zagotovimo poslovne prostore delavcem filiale Rijeka in Ljubljana.
V Sarajevu kupimo nove poslovne prostore v Ulici JNA in prodamo stare.

1969

Kolektiv šteje 1.246 zaposlenih.
Spremeni se terminologija: podjetje – organizacija združenega dela.
Do konca leta imamo naslednje enote:

filiala Koper z izpostavama Škofije in Krvavi potok,
filiala Jesenice z izpostavo Kranj (kasneje filiala),
filiala Ljubljana,
filiala Maribor z izpostavami Prevalje, Šentilj, Dravograd, Murska Sobota in Gornja Radgona,
filiala Celje,
filiala Nova Gorica,
filiala Sežana,
filiala Zagreb z izpostavo Sarajevo,
filiala Rijeka z izpostavo Kardeljevo,
filiala Beograd z izpostavama Bar in Dimitrovgrad,
filiala Novi Sad z izpostavo Zrenjanin,
filiala Subotica in
filiala Titograd.
Vse enote poslujejo kot samostojne obračunske enote. Posebna enota je Transport.

Organiziramo sektorje v Delovni skupnosti skupnih služb: sektor špedicije,

sektor transporta,
gospodarsko-računski sektor,
splošni sektor.

Organiziramo še analitično – organizacijsko službo, komercialno – konjukturno službo za investicije in razvoj.
Kupimo 20 novih tovornjakov.
Začetki mehanografske obdelave podatkov.
Špedicija prične z organizacijo rednih linijskih prevozov po Evropi.
Delovno mesto glavnega direktorja prevzame g. Danilo Berdon.

1968

Imamo 1.212 zaposlenih.
Operativne službe filiale Ljubljana se preselijo v nove poslovne prostore na Šmartinski cesti, druge službe pa ostanejo še na Smoletovi 12.
V filiali Celje se število zaposlenih poveča, kar narekuje potrebo po novih poslovnih prostorih. Dogradimo prizidek na dvorišču stavbe, kjer so prostori filiale.
1. maja ustanovimo filialo v Titogradu.
15. aprila ustanovimo filialo za avio promet z namenom, da bi združili tri poslovna mesta na letališčih v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.
S 1. julijem dobi Kranj status filiale.
Koprski del kolektiva se sredi junija preseli v nove poslovne prostore na Vojkovem nabrežju 32.
Sprejmemo sklep o zgraditvi prizidka v upravni stavbi v Kopru, kjer naj bi svoje poslovne prostore dobili delavci koprske filiale in del Carinarnice.
Odkupimo tri etaže na Vojkovem nabrežju 32 v Kopru.
Investiramo v razširitev poslovnih prostorov filiale Zagreb, Maribor in nove prostore na Škofijah ter Fernetičih.
Preminil je dotedanji direktor g. Dorko Volk, ki je bil pobudnik razvoja Intereurope.

1967

Kolektiv šteje 1.150 zaposlenih.

Kadrovski politiki posvečamo večjo pozornost.

Kupimo 30 kamionov in hkrati prodamo 25 starih vozil.

Tranzitni posli na Reki doživijo velik padec, kar občutno finančno prizadene kolektiv na Reki.

Iz Kozine zapelje prvi vlak v Koper.

Delavski svet delovne organizacije sprejme sklep o prodaji počitniškega doma v Kranjski gori, ki smo ga kupili leta 1960.

1966

Ob koncu leta šteje kolektiv 1.120 zaposlenih.
Odkupimo nedokončano stavbo Skupščine občine Koper na Vojkovem nabrežju in pričnemo z njeno dograditvijo.
Pristopimo k reševanju prostorskega vprašanja filiale Ljubljana, katere poslovni prostori so kar na treh mestih (v ulici Moše Pijade, Žitnikovi ulici in Resljevi ulici).
12. oktobra ustanovimo novo izpostavo v Kranju.
Izpostava Nova Gorica posluje s 1. novembrom kot samostojna filiala.
Ukinemo izpostavo v Kragujevcu.
Izpostava v Kardeljevem spada organizacijsko k filiali Rijeka.
Izpostava v Subotici postane filiala.
Poveča se promet kosovnih pošiljk, zato sklenemo zgraditi novi skladišči na Jesenicah in v Mariboru. Do sedaj smo v obeh krajih najemali skladiščni prostor ter drago plačevali manipulativne stroške.
Promet v špediciji naglo narašča in s tem tudi rast dohodka.
Opazna je konkurenca med pomorskimi in kontinentalnimi filialami.
Prešli smo na 42-urni delovni teden.

1965

1. januarja se Intertrans – Globus Ljubljana, s svojimi 500-članskim kolektivom, priključi k Intereuropi.
Intereuropa je organizirana kot sledi:

filiale: Beograd, Celje, Jesenice, Koper, Ljubljana, Maribor, Novi Sad, Rijeka, Zagreb, Sežana in Zagreb-sejem,
izpostave: Bar, Dimitrovgrad, Kozina, Nova Gorica, Prevalje, Radgona, Sarajevo, Subotica, Šentilj, Škofije, Zrenjanin ter v tem letu ustanovljene izpostave v Bosanskem Novem, Kragujevcu, Krvavem potoku in
Kardeljevim.

1964

Vse do konca leta je osnovna dejavnost Intereurpe transport; špedicija je samo sekundarnega pomena.

1963

Imamo 790 zaposlenih.
Po sprejemu nove ustave se samoupravno na novo organiziramo v tri delovne enote: špedicija, transport in delovna skupnost skupnih služb.

1962

Ob koncu leta šteje Intereuropa 686 zaposlenih.
11. februarja ustanovimo filialo na Jesenicah.
13. junija ustanovimo filialo v Celju (od 25.12.1961 je Poslovala kot izpostava filiale Maribor).
Opustimo prevoze v Avstrijo zaradi visokih taks.
Prodamo vse tovornjake znamke Škoda.

1961

Število zaposlenih je že 602.
10. maja ustanovimo prvo mladinsko organizacijo Intereurope.
Preidemo na ustanavljanje ekonomskih enot s sveti delavcev.
Do konca leta imamo v okviru Intereurope organiziranih 14 ekonomskih enot, in sicer:

10 filial z izpostavami,
transport,
skupne službe in
obrat Avtoremont v Sežani.

Že v tem letu pričnemo z medsebojnimi razgovori med predstavniki Intereurope in Intertrans – Globusa iz Ljubljane o nameravani pripojitvi.
Filiala Zagreb razmišlja o nakupu novih poslovnih prostorov.
19. septembra se sejemska poslovalnica Zagreb preseli v nove prostore na zagrebškem velesejmu.
Dogovor Transporta o tipizaciji vozil.
Oktobra pripelje v luko prva ladja z ekvadorskimi bananami. Pri tem poslu je udeležena tudi Intereuropa.
Ustanovimo "Biro za organizacijo in analizo", to je interno revizorstvo.

1960

Kolektiv šteje 533 zaposlenih.
Uvedemo nagrajevanje po učinku.
7. aprila ukinemo filialo v Sarajevu zaradi nerentabilnosti. Namesto filiale osnujemo predstavništvo z dvema delavcema
10. maja ukinemo poslovalnico v Podgorju. Nekaj delavcev premestimo v Kozino.
V Kopru maja razširimo svojo dejavnosti in odpremo novo poslovno enoto – pomorsko in luško agencijo (današnji Interagent).
22. decembra ustanovimo specializirano filialo za opravljanje sejemskih poslov v Zagrebu.
Uvedemo evidenčno obračunsko knjigovodstvo po posameznih enotah.

1959

Imamo že 431 zaposlenih.
Razpolagamo z najmodernejšimi tovornjaki (avtovlaki) s skupno nosilnostjo 2.500 ton.
Novi tranzitni posli za Češko.
Število zaposlenih se naglo veča. Uvidimo, da brez novih vlaganj ne bomo zmogli obdržati hitrega razvoja, predvsem zaradi nagleda razvoja Luke Koper.
Dogradimo nove garaže s pripadajočimi poslovnimi prostori tehničnega sektorja na Ljubljanski cesti v Kopru.
28. julija ustanovimo filialo v Novem Sadu.

1958

Intereuropa šteje že 285 zaposlenih.
Transport ima kapacitete že 1.000 ton nosilnosti v zmogljivosti voznega parka.
Število kamionov se povzpne na 37, število prikolic pa na 21.
Izgradnja Luke Koper prisili kolektiv Intereurope k ponovnemu povečanju zmogljivosti voznega parka v tem letu in v letu 1959.
Prvih 136 metrov operativne obale koprskega pristanišča je nared.
Selimo se v nove poslovne prostore na trgu Antona Ukmarja.
20. maja ob 17. uri praznujemo deseto obletnico obstoja. Priznanji za 10-letno uspešno delo podelimo Angelu Brajku in Danilu Veliščku.
Filiala Rijeka prične s tranzitnimi posli za ČSSR in Madžarsko.
Začetek kadrovske politike: pričnemo z dodeljevanjem prvih štipendij.
V Sežani pričnemo z gradnjo novih poslovnih prostorov.
Maja pričnemo s kamionskim zbirnim prometom za Nemčijo in iz nje.
Kupimo večje število novih tovornjakov tipa OM, Praga in Škoda.
Vključimo se v prekomorske tranzitne posle, vendar se kot mednarodne špediterska organizacija še ne uspemo v celoti uveljaviti.

1957

Po naših enotah montiramo teleprinterje.

Pristopimo k nakupu novih poslovnih prostorov na Partizanski cesti v Mariboru za potrebe filiale.

Del voznega parka oddvojimo za mednarodni promet.

Tuzemski prevozi so v prioritetnem položaju.

Vkrcali smo prvi prekomorski tovor na ladjo Cucciolo za Izrael.

27. februarja ustanovimo filialo Beograd.

9. junija ustanovimo enoto v Subotici in Sarajevu.

V Portorožu usposobimo nekdanji železniški predor za skladiščenje masti.

Ob koncu leta imamo 220 zaposlenih.

1956

Izvoljen je prvi delavski svet podjetja, ki si zastavi 5-letni plan razvoja ter odloči, da mora Intereuropa razširiti poslovanje na celo državo, obnoviti in povečati vozni park in dejavnost špedicije. Sklepe delavskega sveta pričnemo takoj uresničevati. Predsednik delavskega sveta je voznik Anton Mirc.
Prvič se Intereuropa vkluči v mednarodni cestni promet.
Februarja prevzame mesto direktorja g. Dorko Volk, ki je bil na tem mestu do konca leta 1968.
18. junija ustanovimo filiale v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu.
Začeli smo z usposabljanjem starih skladišč Libertasa in samostana Klara v Kopru, Antenala v Portorožu ter jih kasneje odstopimo koprskemu pristanišču, ki se v tem času prične postavljati na noge.
V skladišču Antenal pričnemo s skladiščenjem bombažnih bal.
Ob koncu leta imamo 72 zaposlenih.

1955

Po osmih letih delovanja le 43 zaposlenih.
Upade promet posredništva.
Nimamo pogojev za opravljanje del zunanje trgovine.
Najvažnejši komitenti: Prerad Portorož, Omnia Koper, Bor Koper, splošna trgovska Koper, Vino Koper in Agmarit Piran.
28. aprila ustanovimo filialo v Sežani.

1954

3. januarja prevzame kolektiv v lastno upravljanje.
Imamo 38 zaposlenih.
Ukinemo poslovalnico v Puli.
23. januarja dobi Intereuropa status gospodarskega podjetja za mednarodno špedicijo in transport.
26. aprila vpis v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Kopru z opredelitvijo funkcij: "Izvrševanje v tuzemstvu in inozemstvu vseh špedicijskih in carinskih posredniških poslov s hrambo blaga v lastnih in najetih skladiščih, izvrševanje (v tuzemstvu in inozemstvu) prevozov z lastnimi ali sposojenimi pomorskimi ali suhozemnimi prevoznimi sredstvi."
12. novembra ustanovimo filialo na Reki.

1953

Ustanovljena je poslovalnica na Kozini.
Imamo že 40 zaposlenih.
Čas obnove je minil in začenja se čas izgradnje novih industrijskih zmogljivosti, predvsem prometnega omrežja.
Rekonstrukcija magistralne ceste Vrhnika – Planina – Postojna – Divača – Koper.
Utrjujemo položaj transporta s povečanjem lastnega transportnega parka.

1952

Prve spremembe načina dela pri transportnih storitvah: iskanje novih, rentabilnejših poti prevoza blaga.
1. januarja preneha delovati Istrski Okrožni ljudski odbor ter vzpostavljena carinska unija.
Do maja je direktor dr. Rudi Rutar, nato prevzame direktorske posle g. Ante Suzanič.
Poslovanje Intereurope doživi spremembe: prevozi blaga od Kozine do Pule in nazaj v Koper so postali ekonomsko nerentabilni. Intereuropa te prevoze opusti in se preusmeri predvsem na Podgorje. Pulo zadrži le zavoljo lesa, transport soli pa preusmeri na Reko.
Julija ustanovi poslovalnico na Reki.
Oktobra prične Intereuropa razvijati lastni prevozni park: kupi prvi 4-tonski kamion in prvo 20-tonsko prikolico.
Vse več poudarka namenja razvoju lastnega transportnega parka.
Na račun hitrega razvoja transportne dejavnosti je špedicijska dejavnost potisnjena ob rob, kar je skorajda usodno za nadaljnji obstoj podjetja.
Ob koncu leta ima Intereuropa že lastni avtopark v skupni nosilnosti 192 ton.

1951

Prenehamo s paketnimi pošiljkami, ki so večinoma prihajale iz Trsta. Poštna podjetja so namreč zahtevala dodatna plačila taks.
Ob koncu leta imamo že 32 zaposlenih.

1950

1949

1948

1947

LOKACIJE

KONTAKTIRAJTE NAS

Izberi prejemnika*:

Vaš e-naslov*:

Sporočilo*: