Glavna naloga in temeljni namen skupščine je sprejemanje sklepov kot dokončnih odločitev v zadevah, za katere je pristojna. Skupščina delniške družbe s sklepi kot pravnimi akti strateško ureja delo, poslovanje in organizacijo družbe.
Skupščino skliče uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev. Običajno se skupščino skliče enkrat na leto in najkasneje v osmih mesecih po zaključku poslovnega leta.
Na skupščini se sprejemajo odločitve, ki vplivajo na poslovanje družbe. Med pomembnejše odločitve, o katerih odločajo delničarji na skupščini, sodi imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta družbe, odločanje o uporabi bilančnega dobička, o spremembah statuta, odločitve o zmanjšanju ali povečanju osnovnega kapitala ter imenovanju revizorja. Skupščina s podelitvijo razrešnice tudi potrdi in odobri delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu. Delovanje skupščine ureja Zakon o gospodarskih družbah, statut družbe in poslovnik o delu skupščine.
Večina sklepov se sprejema z navadno večino. Najpomembnejše sklepe pa skupščina sprejema s tričetrtinsko večino zastopanega osnovnega kapitala. Med slednje sodijo sprememba statuta, zmanjšanje in povečanje osnovnega kapitala, statusne spremembe družbe, izključitev prednostne pravice delničarjev pri novi izdaji delnic, predčasen odpoklic članov nadzornega sveta in drugi primeri, če tako določata zakon ali statut.
Pravico udeležbe na skupščini in uresničevanja glasovalne pravice na skupščini imajo le delničarji, vpisani v delniško knjigo družbe, ki se vodi v centralnem registru pri KDD - Centralni klirinško depotni družbi, d.d., Ljubljana, ter njihovi pooblaščenci ali zastopniki, ki svojo udeležbo pisno prijavijo v zakonitem roku. Pooblaščenec delničarja mora prijavi udeležbe priložiti tudi pooblastilo. Vsaka delnica daje delničarju en glas.